• Nadrejena kategorija: ROOT
  • Kategorija: Članki in novice

Moja melodija

MOJA MELODIJA dario 1ŽIGA ŽAGA, POJE ŽAGA

Večje zanimanje za glasbo se je pojavilo dokaj pozno v mojem življenju, v času srednje šole. Prej ji nisem posvečal posebne pozornosti. Na začetku sem se najbolj zagrel za rock glasbo, kar je povezano z nakupom moje prve kasete skupine Nirvana. Kasneje me je prevzel heavy metal z vso pripadajočo sceno, v katero je sodila ´dark´ zunanja podoba, obiskovanje koncertov, zasebnih zabav ter strastno norenje ob trdih kitarskih rifih. Ob drugih priložnostih se mi je v uho prilegla tudi klasična orkestralna glasba, new age in podobne zvrsti. To je bil čas pubertete, čas iskanja svojega jaza in iskanje pripadnosti v širšem družbenem okolju. 

Podzavestno sem iskal sprejetje v svetu, za katerega sem bil prikrajšan v svoji primarni družini. Zato sem se poistovetil z metal subkulturo, ker mi je bila podoba o sebi, da sem metalec, neznansko všeč.

 Ta glasbena zvrst mi je takrat služila kot sredstvo za izražanja uporništva do staršev oziroma mi je vibracija te glasbe pomagala sproščati notranje napetosti upora do očeta ter globoke jeze, ki se je nakopičila ob njegovi nasilni vzgoji, ko sem se bil primoran podrediti njegovim zahtevam pravil. Navidezno in začasno je ta nova podoba metalca utišala bremeneča čustva in zakrila mojo negativno podobo o sebi, s katero sem težko živel. Pričakoval sem, da bom z novo podobo lažje navezal stik z zunanjim svetom in da me bo ta končno sprejel. To se seveda ni zgodilo, ker sem podobo gradil na zanikanju svojega resničnega stanja.

ROMPOMPOM KLADIVO

Po srednji šoli me je pot vodila do novega izkustva sveta glasbe. Vstopil sem v sceno elektronske klubske glasbe. Podoba metalca je počasi zbledela. Redno sem začel obiskovati javne zabave znane pod imenom rave partiji, ki so mi podali novo namišljeno doživljanje sebe in življenja, predvsem zaradi plesa ter uporabe drog, s katerimi sem glasbo doživljal z nepojmljivo intenzivnostjo. Verjel sem, da sem našel najbolj smiseln način življenja in v to sem sveto verjel. Nikakor nisem mogel razumeti, zakaj tako ne živijo vsi ljudje, da ne hodijo na partije in uživajo ekstazijev. Zase sem imel občutek, da zares živim. V resnici je bil to beg od realnosti ter zaradi drog zelo odzemljeno stanje, ki so mu botrovale astralne entitete oziroma anorganska bitja, ki so mi dala to iluzijo.

S časoma so ekstatična doživljanja zbledela, saj anorganska bitja v zameno za užitek, ki ti ga dajo, terjajo visoko ceno. Cena je bila moja življenjska energija, ki mi je takrat intenzivno odtekala. Ob tem sem dobil tudi določena spoznanja. Med obiskovanjem partijev sem se začel spraševati, zakaj lahko enkrat uživam na polno, drugič pa me zagrnejo negativna čustvena stanja in občutki. V opazovanju samega sebe sem postopno spoznaval, da je glavna stvar v tem, koliko sem bil energijsko pretočen in v kakšnem čustvenem stanju sem bil, ko sem šel na parti, in da zunanji dejavniki niso toliko pomembni, kot sem sprva mislil. Zato sem posledično začel bolj skrbeti za svoje zdravje. Z rednim tekom sem nabiral fizično kondicijo, da sem lahko preplesal dolge noči – z manj droge. Jedel sem več presne zelenjave, s katero sem razstrupljal ostanke drog v telesu. Motiv za moj trud pa je bil še vedno imeti se ´fajn´ oziroma ne čutiti notranje bede. Ker pa je ta vedno bolj silila na površje, se je povečevala težnja po iskanju nečesa drugega, novega, čeprav nisem vedel, kaj naj bi to bilo.

MOJA MELODIJA dario 4

MI PA VSI NAJBOLJŠE VOLJE DELAMO MARLJIVO

Pot me je pripeljala v društvo Vir, danes imenovano Magičnost gibanja, kjer je sledilo obdobje dela na sebi, ki še vedno traja. V tem času se je veliko zgodilo in spremenilo. Ljubezen do glasbe je ostala, odnos do nje pa se je postopno zelo spremenil. Nekoč mi je glasba v glavnem služila kot sredstvo za dvigovanje samopomembnosti, odzemljevanje in bežanja od sebe. Danes podpira moj osebi in duhovni napredek na različne načine. Služi mi kot način in podpora samozdravljenja pri meditaciji, v izraznem plesu in v kreativnem izražanju skozi ustvarjanje glasbe same. V procesu dela na sebi sem odpravil številne energijske, čustvene blokade in škodljive vzorce delovanja. Predal sem nekaj starega in POSLEDIČNO JE PRIŠLO nekaj novega. Odvrgel sem nekatere stare destruktivne navade in podosebnosti ter prepoznal svoj talent, ki je povezan z glasbo. Pokazala se je priložnost, in odkril sem svoj globlji občutek za ustvarjanje glasbe. Začel sem ustvarjati brez vsakršnega predhodnega znanja.

Zgodilo se je nekega lepega dne, ko se je pojavila potreba po tem, da bi v našem društvu nekdo prevzel tisti del projektov, ki je povezan s snemanjem in urejanjem posnetega zvoka, govora in glasbe. Ta je sestavni del vodenih meditacij, napovednikov in posnetkov prikaza energijskih tehnik. Prijateljica Mia me je vprašala, če bi se mogoče poizkusil usposobiti za delo z računalniškimi programi, ki so namenjeni za takšno delo. Privolil sem ter si kmalu namestil program na svoj osebni računalnik. Nikoli nisem bil ravno računalniški tip človeka in delo s programi me ni nikoli privlačilo. To se je spremenilo, ko sem začel spoznavati programsko opremo za ustvarjanje glasbe. Ko sem se naučil nekaj osnovnih principov ustvarjanja in začutil, kaj vse lahko s tem naredim, sem bil navdušen. Očarala me je množica zvokov med brskanjem po vseh mapah v programu in kako enostavno jih je združiti in preoblikovati v glasbo. Da ne govorim o mnogih kontrolah in efektih, ki so na voljo za preoblikovanje zvoka. Odkril sem nov svet, kar v doživljanju ustvarjanja glasbe tudi je. Srce je reklo: TO HOČEM POČETI!

NAŠA ČETICA KORAKA, STRUMNO IN VESELO

To delo me je na začetku spominjalo na sestavljanje lego kock, kasneje sem v tem prepoznal podobnosti s kuhanjem, ker gre za zelo podoben princip ustvarjanja nečesa. V obeh primerih gre za neki recept, za katerega ni nujno, da se ga držiš. Pri glasbi ves čas poslušaš, kot bi med kuhanjem okušal hrano. Zvoku kaj odvzameš, spremeniš, dodaš efekt, hrano pa malo začiniš glede na trenuten občutek in priložnost. To je nekaj primerjav, ki so samo simbolične, so pa še tudi druge podobnosti, ki jih težko ubesedim.

Ustvarjanje glasbe je energijsko delo, včasih zaznavam to kot kanaliziranje energije. Med ustvarjanjem se večkrat zavem pomočnikov okrog sebe. Čutim jih kot angele, mojstre in višje jaze svojih prijateljev. Pred ustvarjanjem in tudi vmes se povezujem z namenom tistega, kar želim, da glasba izraža. Če je glasba namenjena na primer vodeni meditaciji, vnesem vibracijo namere v samo glasbo. To se zgodi spontano. In ko se to dogaja med ustvarjanjem, močno začutim energijo, ki steče skozi telo. Zgodi se tudi, da padem v jok, ko se pojavi srčna melodija, ali pa začutim občutke blaženosti, moči, miru ali stanje višje zavesti.

V obdobju, ko ustvarjam določeno glasbo, grem vedno tudi sam čez energijski proces, ki se tematsko povezuje z glasbo. Med ustvarjanjem velikokrat energija ne steče, kot bi želel. Takrat postane naporno, ker je ustvarjalnost blokirana. Včasih to lahko traja tudi nekaj tednov, ko je napredovanje projekta minimalno. Nič ne gre na silo. Takrat je čas, da sam dvignem energijo ter sprocesiram svoje dogajanje. Po tem pa pride prava inspiracija, lahkotnost in tudi občutki ekstaze. Takrat ideje, toni, melodije, zvoki, ki jih slišim v sebi, kar sami ´letijo´ skupaj. Začutim neomejene možnosti, pripravljene na manifestacijo, in svobodno izbiram, kaj in kako bom to zapisal v glasbi. To so neverjetni občutki, čiste igre in mislim, da se nobena stvar, ki jo v življenju počnem, ne more primerjati z ustvarjanjem glasbe. Počutim se kot otrok v peskovniku, ko je pred mano toliko možnih načinov izraza. Takrat sem v telesu, počutim se živega, popolnoma tukaj in zdaj in nič drugega mi ni pomembno takrat kot samo ustvarjanje. 

DRUG ZA DRUGIM V RAVNI VRSTI ZDAJ GREMO NA DELO

Ko začnem ustvarjati komad, po navadi traja nekaj časa, da stvar steče, ker na neki način začnem iz nič. Bolj postane pestro, ko v sebi izkristaliziram namero, občutek ali vzdušje, za katerega želim, da ga glasba izraža. Sledi izbira glavnih instrumentov in drugih zvokov, ki jih želim uporabiti. Vsak osnovni zvočni element izoblikujem tako, da mi je všeč njegov zven in da se v nadaljevanju vsi zvoki med seboj zlijejo v želeno atmosfero. Ta proces traja do konca ustvarjanja. Potem sledi eksperimentiranje z ritmi in drugimi zvoki, toliko časa, dokler ne začutim v glasbi pravega ritma, toka ali občutka. Tok podkrepi inspiracijo, nastane želena energije in takrat postane še bolj veselo. Po takšnih trenutkih velikokrat sledi obdobje, ko komaj čakam, da ponovno sedem za računalnik in nadaljujem z delom.

V procesu ustvarjanja pa redno prihajam tudi do faze, ko sem primoran tvegati in raziskovati, če želim uspešno nadaljevati. Tvegam na primer s tem, ko se lotim nečesa, v kar nisem čisto prepričan, ker te stvari ne obvladam, in obstaja možnost, da bom izgubil tisto, kar sem že ustvaril. Ali pa se odločim, da izbrišem večji del ustvarjenega, ker sem zgrešil bistvo, in izberem novo pot. In vedno sem nagrajen, ko stopim na neznano pot, ker takrat nastane nekaj nepričakovanega. Ob tem mi zastane dih, srce začne hitreje biti in začutim adrenalin.

MOJA MELODIJA dario 2

JURČKU BOMO POMAGALI HIŠICO ZGRADITI

V preteklosti sem se večkrat spraševal, zakaj mi usoda ni namenila možnosti, da bi šel v glasbeno smer izobraževanja v obdobju, ko sem se odločal za svoj poklic. Mislil sem, da če bi takrat vedel, da je ta želja v meni, in bi šel študirat v tej smeri, bi potem lahko lažje in bolje ustvarjal, ker bi razpolagal z več teoretičnega znanja in bi tudi že takrat lahko prišel v okolje, kjer bi se lahko razvijal na tem področju. Da nisem imel te možnosti, mi je bilo do nedavnega žal. A vse se je zgodilo z namenom, ki na najboljši možen način podpira moj razvoj skozi življenje. Dojel sem, da bi se po veliki verjetnosti pri študiju glasbene smeri ukalupil z uveljavljenimi glasbenimi sistemi in pravili. Zaradi takšnega izobraževalnega sistema, kakršen je, bi verjetno težje ostal pristno povezan s svojim občutkom za glasbo. Vsekakor ne bi ustvarjal na tak način, kot delam zdaj. Noben način ustvarjanja pa ni napačen. Zame je vsak način, pri katerem mi je zanimivo in zraven uživam, pravi.

DA BO MOGEL SVOJE ZAJČKE PRED LISIČKO SKRITI

V obdobju, od kar delam glasbo, mi je pri mojem ustvarjanju zanimivo to, da imam pri vsakem projektu, ki ga začnem, željo, da ga gradim na nov način. En razlog za to je, da se po vsakem končanem projektu naučim nekaj novega, kar želim potem prenesti v naslednjega. Drug razlog je, da želim glasbene elemente, ki so mi zelo všeč v glasbi drugih ustvarjalcev, prenesti v svoj komad. Na ta način spoznavam zgradbo glasbe, postavitev elementov in uporabo efektov. Spet tretji razlog za posluževanje novih načinov ustvarjanja je želja po spoznavanju vseh mikavnih možnosti, ki jih danes ponuja programska glasbena oprema, ki je na srečo dostopna vsakemu, ki premore vsaj malo volje, da jo uporabi. Odkar delam z glasbenimi programi, se mi pogosto dogaja, da ob poslušanju glasbe drugih avtorjev spontano vidim pred očmi njihovo zgradbo zvočnih elementov, vidim gumbe ter krivulje, ki ponazarjajo nastavljene vrednosti zvočnih kontrol in efektov. Tudi od tod dobivam ideje, ki jih potem vnašam v svojo glasbo.

Sam sem glasbeno tehnično znanje povezano z ustvarjanjem pridobil preko Youtuba in interneta. Praktične izkušnje povezane s komponiranjem so nastale s poskušanjem po občutku. V glavnem po principu, da sem v programu zapisal nekaj tonov in potem poslušal, kako se to sliši. Na ta način sem se naučil načina, kako ´zapisovati´ v programu, da se sliši tako, kot mi narekuje glasbeni notranji glas.

Svoje znanje še naprej nadgrajujem in ob tem me včasih preseneča, ko ugotovim, da sem sam od sebe prišel do istega znanja in rezultatov kot nekdo drug, ki je posnel tisti video o vsebini, ki jo objavlja. To mi vlije zaupanje, da mi gre dobro, da znam, da napredujem, čeprav sam po navadi sploh nimam takšnega občutka. Ko sem pred kratkim poslušal svojo glasbo, ki sem jo ustvaril na samem začetku glasbene poti, sem bil kar malo presenečen, kako se dobro sliši. Še vedno mi je zelo všeč in me preseneča to, da sem jo ustvaril z res minimalnim znanjem. Ob tem sem dojel, da je za uspešno ustvarjanje bistvena želja in namera in ne toliko teoretično znanje ali drugi zunanji pogoji. Ko sem v nameri, da nekaj ustvarim, pride do mene ravno tisto, kar omogoča realizacijo namere. To seveda velja za vse stvari v življenju.

Priti do zmožnosti ustvarjanja skozi srce je svoboda in cilj vsakega posameznika v življenju. Ni pomembno, kaj ustvarjamo, ampak ustvarjanje samo. Smo bitja ustvarjanja, ker je to naša izvorna narava. Izražanje svojega talenta, s katerim daješ svetu, daje globlji smisel življenja. Lahko so tudi vsakodnevne malenkosti, ki jih obvladaš, ali pa se ustvarjalnost navezuje na umetniško izražanje. Vse je ENAKO POMEMBNO. Vse je življenje v gibanju.

Dario Sever

MOJA MELODIJA dario 3

 Trenutno delujem v Produkciji Utrip Media pod imenom Dario Sound Design, ki je del zavoda Magičnost ustvarjanja. Klikni za poslušanje glasbe.

https://soundcloud.com/dario-sound-design