• Nadrejena kategorija: ROOT
  • Kategorija: Članki in novice

Osvobodimo svoj ranjeni del in si podarimo ljubezen

Osvobodimo svoj ranjeni del in si podarimo ljubezen majaLjubezen je svobodna energija, najmočnejša sila v vesolju, energija pete dimenzije in je izredno pomembna v odnosu do sebe in do drugih. Je stanje in je del nas. Je nekaj višjega, nekaj izven običajnega zaznavanja sebe in sveta. Je čista energija srčne čakre, ki se kaže skozi nežnost, sočutje, odpuščane, sprejemanje pa tudi skozi pozornost, varnost, torej povsod, kjer prevladuje srce. V svojem jedru smo čista ljubezen. Kolikor smo jo zmožni dati sebi, kolikor jo čutimo v sebi, toliko jo lahko dajemo drugim in nič več. 

Ljubezni nikakor ne smemo enačiti s spolnostjo, ker sta to dva popolnoma različna pola. Spolnost, ki jo večinoma poznamo, je čisti fizični nivo (lahko rečemo tudi nagon) in običajno nima povezave z ljubeznijo. Pohoten seks je posledica nečiste spolne čakre in spolne energije, ki je ne znamo pravilno dvigovati in delati z njo na naraven način. Če smo dovolj odprti, zavestni in energijsko pretočni, lahko seks povežemo z energijo ljubezni. S tem ko redno čistimo spolno čakro, se jo naučimo dvigovati na srčen nivo, lahko seks dobi čisto novo obliko in doživetje. Filozofija tantre pravi, da je zavestna spolnost nekaj veliko večjega kot samo seks na fizičnem nivoju. Lahko je vrsta meditacije, ki izhaja iz notranje tišine, tehnika za transformiranje, povezovanje in odpiranje drug drugemu ... Priti do tega je proces.


V svojem bistvu smo čista ljubezen, dostop do nje pa smo skozi travmatične izkušnje izgubili v otroštvu. Ponoven stik s svojim bistvom lahko vzpostavimo tako, da se osvobodimo energijskih blokad in bremenečih čustev. Vendar je to proces; več blokad kot osvobodimo, večji dostop do svojega bistva imamo in bolj lahko delujemo s srcem.

 

Osvobodimo svoj ranjeni del in si podarimo ljubezen maja 2

Vse, kar počnemo že od otroštva dalje, je, da iščemo brezpogojno ljubezen. Večinoma jo iščemo zunaj sebe, želimo jo dobiti od nekoga tam zunaj. Pa naj bo to partner ali partnerica, otrok, prijatelj ali prijateljica ...  Nihče izmed nas ni bil v otroštvu deležen takšne mere brezpogojne ljubezni, kot bi jo takrat potreboval. Nismo je bili deležni, ker je naši starši niso bili sposobni dajati. Naši starši pa je niso znali dajati, ker je tudi oni v svojem otroštvu niso bili deležni, in tako naprej in tako naprej. Česar ni v tebi oziroma česar ne čutiš ali o čemer nimaš zavesti, ne moreš dati drugemu. Zato je nesmisel, da smo jezni na svoje starše, pomembno je, da se naučimo sprejeti izkušnje in odpustiti.

 

Čas je, da začnemo zdraviti svoj otroški jaz, ranjeni del oziroma svojega ranjenega otroka in sami sebi podarjati brezpogojno ljubezen. Da se imamo radi samo zato, ker smo. Brezpogojno, brez pričakovanj. 


Kako? 

Ranjenega otroka je treba najprej odkriti oziroma ugotoviti, v katerih situacijah delujemo iz svoje notranje bolečine. To se lahko kaže skozi iskanje pozornosti, v želji, da bi nas imel nekdo rad, da bi nas objel, varoval, spoštoval ali sprejel. Izraža se lahko tudi skozi pogrešanje nekoga, skozi različne strahove, ugajanje ali kadar nezavestno reagiramo (projiciramo), ko nas dejanje nekoga prizadene. Vse to in še veliko drugega je samo posledica našega ranjenega dela; mi se obnašamo tako, ker smo bili tako naučeni in ker nas žene bolečina iz otroštva. Takrat iščemo ljubezen, podporo, sprejetje zunaj sebe. Če želimo zdraviti svoj ranjeni del in se naučiti sami sebi podarjati ljubezen, je najboljše, da poskušamo čim bolj opazovati svoja čustva. Ko nekaj čutimo, se obrnemo vase in poskušamo brezpogojno čutiti (sprejeti občutke). S tem ko čustva sprejmemo, ustvarimo varno okolje za svojega ranjenega otroka in ta si bo upal še bolj izraziti. Osvobodimo svoj ranjeni del in si podarimo ljubezen maja 3Ste kdaj videli kakšnega otroka, ki se je odprl v okolju, kjer se je počutil ogroženega in ˝odveč˝? Ne. Otrok se lahko odpre samo takrat, ko so starši nežni in sprejmejo njegova dejanja in občutke. Takrat je otrok iskren in resnično pove, kaj ga muči. In točno takšen je naš ranjeni del. Ko se ta počuti varnega, mi jasno zaznamo bremeneče čustvo v sebi, s čim je povezano in kje je vzrok. Ob tem lahko čutimo še globljo žalost, jezo, razočaranje in podobno. S sprejemanjem občutkov se začne čustvena transformacija, celjenje čustvenih ran. Proces pospešimo tako, da sami sebi podarimo ljubezen. Lahko se objamemo, pobožamo, lahko si rečemo, da se imamo radi. Lahko rečemo, da imamo radi svoj ranjeni del in razumemo bolečino. Sami sebi smo lahko najboljši starši. Smo ljubeči, nežni, v sprejemanju, v razumevanju, potrpežljivi, da zase ustvarjamo varno in mirno okolje. Kadar na ta način delujemo do sebe, sami sebi pošiljamo ljubezen in podporo. Posledično vse manj iščemo to v drugih, nekje zunaj sebe, ker nimamo več potrebe, da bi nam drugi na videz in kratkotrajno mirili naš ranjeni del. Sami sebi smo dovolj in sami s seboj smo radostni in svobodni. Bolj ko smo zavestni in več ljubezni ko pošljemo sebi, več ranjenega dela smo pozdravili, manj je energijskih blokad in bremenečih čustev in bolj delujemo v skladu z energijo ljubezni.

 

Osvobodimo svoj ranjeni del in si podarimo ljubezen maja 4

To deluje na več aspektov našega življenja. Ob zdravljenju svojega ranjenega otroka postajamo vedno bolj stabilni, močni, energijsko samostojni, naši odnosi so vse manj odvisniški in bolj svobodni, srčni, ustvarjalni ... Od drugega ne zahtevamo več, da polni ali pomirja naše notranje bolečine, saj to naredimo sami. Od drugih ne zahtevamo več varnosti, ker si jo damo sami. In tudi drugače gledamo na svet okoli sebe. Veliko lažje sprejemamo ljudi, življenjske situacije in lažje premagujemo vsakodnevne izzive. 

Maja Radej