Ego je skupek negativnih energij, ki jih ima vsak izmed nas. Nekateri temu pravijo tudi tema, kar pomeni, neozaveščeni del v nas samih. Vsi v sebi nosimo svetlobo in temo. Svetloba je resnica, tema je nezmožnost videti resnico, ker je ego premočan. Ego bi lahko opredelili, kot že kratica sama pove, da gre za egoistično osebnost. Ego v osnovi ni slab, vsi ga imamo, saj ga potrebujemo, da lahko preživimo kot družba. Problem nastopi takrat, kadar je močnejši od nas samih. Takrat prevzame nadzor nad nami neozaveščeni del in naredi pravo dramo. Treba je imeti zdravo mero ega. Tukaj se postavi vprašanje, kdaj in kaj je zdrava mera. To je odvisno od vsakega posameznika, glede na njegove prejšnje inkarnacije in vlogo, ki si jo je izbral v današnjem življenju. V splošnem pa velja, da če želimo imeti pod nadzorom svoje življenje, moramo krepko delati na egu. To pomeni ozavestiti naše negativne programe. Vsak izmed nas jih ima, pri nekaterih je to močno izraženo, pri drugih šibkeje. Nihče ni izjema, samo da se tega nekateri bolj zavedajo, drugi manj. Pomembno je, da si ne domišljamo, da smo nekaj več. Vsi smo enaki, ne glede na status in položaj, ki ga imamo v družbi, ali smo pripadniki takšne in drugačne vere, ni pomemben spol, niti starost, še manj barva kože.

Velik problem lahko nastane v skupinah, v katerih se izrazito pokaže duhovna naravnanost. Posameznik se lahko ujame v duhovni ego. To pomeni, da si začne domišljati, da je nekaj več kot drugi. V resnici ni nič več, je enak vsem drugim. Bistvena je odgovornost, ki jo duhovna pot prinaša. S tem ko stopimo na to pot, se nam življenje bistveno spremeni. Začnemo ozaveščati svoje negativne vzorce, ki kar silijo na površje, ravno z namenom, da jih presežemo.

V skupini je pomembno, da se nikoli ne postavljamo nad druge, ne glede na funkcijo, ki jo opravljamo. Vloge, ki jih moramo opraviti, so dane posameznikom glede na njihovo odgovornost. Vedno je nekdo, ki ima vidnejšo vlogo od drugih. To ne pomeni, da je nekaj več, pomeni samo, da ima večjo moč ozaveščanja ter moč, da gre hitreje skozi proces.

V skupini je pomembna podpora vseh posameznikov, in sicer v smislu energijskega pretakanja ozaveščanja stvari. To pomeni, da smo prisotni s celim bitjem, ko ozavestimo stvari pri sebi. Ko je pomembno in potrebno, da slišimo druge, smo tukaj zanje in se s svojo energijo ne vpletamo v njihovo ozaveščanje. Samo smo kot močan steber, včasih pri izredno bolečih in težkih stvareh, ki prihajajo na površje vsakega posameznika. To je bistvenega pomena za napredek celotne skupine.

Z dvigom zavesti v skupini prihaja tudi do izredno globokih in močnih uvidov ter hitrejšega ozaveščanja. Vsak posameznik napreduje v svojem ritmu, zato je priporočljivo, da se med seboj nikoli ne primerjamo. Skupina deluje enotno, saj so posamezniki med seboj zelo povezani. Če nekateri izmed njih ne dohajajo drugih, je treba več ozaveščati, saj je energija skupine izredno močna in so v okviru tega možni veliki napredki. Pomembno je redno delo na sebi.

Lahko se zgodi, da kljub vsemu posameznik ne dohaja skupine. Takrat pride do izstopa posameznika. S tem ni nič narobe, to samo pomeni, da je zaključil svojo pot v določeni skupini. S tem si je odprl številne možnosti, ki so se pojavile, da lahko samostojno ali v okviru druge skupine nadaljuje svojo pot. Pomembno je, da se ne ustavi, ampak gre naprej. Skupina, ki je delujoča v okviru duhovnosti, je velikokrat na udaru ravno zaradi razpadanja ega vsakega posameznika. Ko ego razpada, boli in trpi duša, Bolj ko gremo v globine, več bolečine čutimo. To je proces zdravljenja. Srce se odpira in je pripravljeno sprejeti vedno več svetlobe. Do tega lahko pridemo samo z ozaveščanjem svojih najbolj temnih kotičkov. Večja kot je tema, večja je tudi svetloba.

Z izhodom posameznikov iz skupine se naredi naravna selekcija. Ostanejo tisti, ki so močni, trdni, stabilni in predani delu na sebi. Drugi si poiščejo novo skupino, glede na energijo, ki jo imajo, ali pa se poskušajo samostojno graditi. Vrnitev v prvotno skupino je izredno težek, saj je ta v vmesnem času izredno napredovala in bi ob vrnitvi težko nadomestili zamujeno. Ker se je energija v skupini preoblikovala in spremenila, bi posamezniki ob vrnitvi v isto skupino bili izredno obteženi, saj bi bilo treba ozavestiti ogromno stvari, ki so jih z izhodom preskočili. Zato je zanje priporočljivo, da si poiščejo skupino, ki bo primernejša njihovi energiji. Zato tudi obstajajo različne duhovne skupine, kjer se posamezniki najdejo glede na vibracijo, ki jo imajo, in vzorce, ki jih prinesejo s seboj. Lahko bi rekli, da jih povezuje karma. Enako gre k enakim.

Po svetu obstaja veliko duhovnih skupin. Oblikujejo se glede na odgovornost, ki jo imajo posamezniki v določeni skupini, glede na skupno karmo ter tudi moč posameznikov. Prehajanje iz ene skupine v drugo je možno, vendar se je treba zavedati, da je vsak posameznik z namenom v določeni skupini. Z izhodom se prekine karma, ki jo imajo določene duše med seboj, kar prinese na površje tudi odgovornost za izpolnitev naloge, ki jo imajo posamezniki v okviru skupine. Zelo težko bomo izpolnili svoje naloge, ki so nam dane z višjih ravni, saj ko zapustimo skupino, na neki način ne prevzamemo odgovornosti za nalogo, ki jo imamo. Ob izhodu iz skupine se spremenijo posamezniki v njej, s tem pa tudi moč skupine. Naloga je namreč vezana na skupino kot celota. Če npr. gremo iz skupine, v kateri je prisotna zelo velika moč posameznih duš in odidemo v skupino, kjer je moč posameznika zelo šibka, bomo zelo težko opravili svoje naloge, ki so nam dane z višjih ravni. Z razlogom smo v določeni skupini, s točno določenimi posamezniki. Bistvo je, ali zmoremo v sobojevnikih videti sebe. Če nam to uspe, potem tudi zmoremo ostati v skupini, če tega ne zmoremo, potem skupina ni za nas.

Nadaljnja pot je odvisna od dušnih načrtov vsakega izmed nas, bodisi da delujemo v okviru prvotne skupine ali pa samostojno. V prvem primeru gre za dobro opravljeno lekcijo, saj smo obdržali svojo nalogo, v drugem primeru za nas poteka poseben načrt. Ta vsebuje popravo lekcije v tem ali naslednjem življenju. Zavedati se je treba, da v vsakem primeru moramo prevzeti odgovornost zase in za svoje zavedne ali nezavedne odločitve. To je osnova vsake duhovne poti. Prevzeti popolno odgovornost zase. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, prinese takšne in drugačne posledice. Včasih so te za nas ugodne, včasih tudi ne. Pomembno je, da se zavedamo, da sami nosimo svoj »križ«.

Aleksandra Jamnik

Komentiraj

MAIA MEDIA © 2021. All Rights Reserved.