Shiva je v hinduizmu eden izmed treh vrhovnih božanstev. Je mojster teme, ki razbija iluzije, hkrati pa je velik osvoboditelj. Shiva je ustanovitelj, lahko bi tudi rekli oče Tantre. V hinduizmu je veliko privržencev, ki sledijo njegovim naukom, vendar je Tantra zelo specifična veda, ki uči o svobodi, o pomenu nenavezanosti na kogarkoli in karkoli.

 

Ko se podamo na pot Svobode, je podobno, kot da kupimo enosmerno vozovnico npr. do Ljubljane in se z vlakom tudi odpeljemo do želenega mesta. Ni več poti nazaj. In ravno tako je na poti Svobode, ki pelje samo še naprej in navzgor.

 

Učitelj je na poti Svobode izredno pomemben, predvsem je njegova vloga ravno v tem, da pomaga učencem pri dvigu duše ali pri prehodu iz teme v svetlobo. Ker v preteklosti ni bilo veliko učencev, ki bi se podali na to pot, je bilo toliko pomembneje, da so tisti, ki so bili, bili resnično predani. Odnos med učiteljem ter učenci in učenkami je bil izredno pomemben, saj je bil osnova, da se je znanje lahko osvojilo. Odnosi so temeljili na zaupanju, spoštovanju in svobodi, saj je bilo pomembno, da se učenci niso pretirano navezali na učitelja in obratno. Zelo pomembno je bilo razlikovati med povezavo, navezavo in posedovalnostjo. To je bila tudi učiteljeva naloga, da je jasno postavil meje med seboj in učenci. Zato so bili učiteljevi ukrepi velikokrat zelo strogi, saj je bilo učence potrebno naučiti energijske samostojnosti.

 

Povezava pomeni, da čutimo in smo povezani z drugimi ljudmi v srcu, čeprav fizično nismo z njimi, medtem ko navezanost pomeni, da ko smo z nekom fizično skupaj, potem, ko ga ni ob nas, ga zelo pogrešamo. To je normalno, saj smo ljudje, ki imamo tudi čustva. Posedovalnost pa pomeni, da hočemo določeno osebo samo zase, si jo lastimo. To pa je daleč od svobodnih odnosov.

 

Zato je na poti Svobode zelo pomembno, da znamo ločiti med vsemi tremi pojmi. Prav tako je pomembno zavedanje, da je velika razlika, ali učencev več ali pa samo eden. Če je samo eden in je to npr. ženska, tem večje meje je moral učitelj postaviti med seboj in učenko, da ni prihajalo do posedovanja z obeh strani. Ravno tako so bili ti ukrepi enaki pri učencu moškega spola. Razlik v poučevanju glede na spol ni bilo. Za vsakega velja enako, saj smo vsi eno. To je bistvo Tantre. In ravno zaradi tega so bili učiteljevi ukrepi v preteklosti velikokrat zelo strogi, saj je bilo resnično zelo težko dvigniti dušo na višjo raven zavedanja, saj nekoč vibracija na Zemlji ni bila tako visoka, kot je danes. V odnosu je bilo treba doseči zaupanje, spoštovanje in nenavezanost, saj če so vezi pretesne, je treba narediti energijske odvezave, da lahko bolj svobodno zadihamo. In samo svoboden odnos je lahko pripeljal do znanja.

 

Bistvena je bila tudi učenčeva odprtost, kar pomeni, da besede, ki jih je učitelj govoril, in dejanja, ki jih je izvajal, ni jemal osebno, saj je bilo to vedno v skladu z učenčevim razvojem. Učencev ni nikoli poniževal ali si jih podrejal, sploh pa si jih ni lastil, saj se je zavedal svoje vloge kot učitelja. Prav tako se je zavedal vrednosti učenca, ker je s tem tudi sam ogromno pridobil, saj ni učitelja brez učenca in tudi učenca ni brez učitelja. Nikoli se ni postavljal nad učenca, saj naziv učitelj pomeni večjo odgovornost, nikoli pa večvrednost. In tudi učenec, če je pravilno sledil poti Svobode, se nikoli ni čutil manjvrednega, saj se je zavedal svoje vrednosti. Problem je nastal, če učenec ni razumel učiteljevih ukrepov, saj je bilo treba tako dolgo ponavljati lekcijo, da jo je učenec razumel. In ko jo je, je tudi učitelj lahko ozavestil določene stvari pri sebi. Zato je bila potrebna vztrajnost, potrpežljivost, notranja moč in pravi način, ki ga bo vsak posameznik sposoben razumeti v skladu s trenutno zavestjo. Prav tako je bila potrebna brezgrajnost tako učitelja kot učenca, predvsem pa učenčeva odprtost. Če je učenec zaprt in ne more ali ne zna sprejemati, lahko popolnoma narobe razume ukrepe. Zato je pri Tantri bistveno odprto in čisto srce. Vloga učitelja preneha, ko je učenec dosegel določeno stopnjo. Bistvena je energijska samostojnost na vseh ravneh, sploh pa zavedanje, da učitelj ni tukaj, da namesto nas reši probleme. Vsak posameznik ima svoje življenje, za katerega je odgovoren izključno sam in tudi za to mora prevzeti vso odgovornost. Z nenavezanostjo postanemo odgovornejši in prevzemamo življenje v svoje roke. Postanemo svobodnejši, saj se zavedamo, da so vezi tiste, ki nas ovirajo na poti Svobode.

 

Tantra uči tudi o minljivosti materialnega sveta. Bistvo trpljenja je navezanost na stvari, ljudi, živali. Samo mi smo tisti, ki si povzročamo trpljenje, ker ne znamo spustiti. Vse se zgodi z namenom. Izgubimo delo: ali si dopustimo možnost, da nas čaka drugačno delo, ki je bolj v skladu z nami? Otroci odrastejo, partner odide, kaj pa sedaj? Čas za popolnoma nove stvari. Si dovolimo, da odide to, kar mora, in pride, kar mora priti, brez strahu, da ne bomo spet česa izgubili? To ne pomeni izgube, temveč da damo prostor novemu, da pridejo v naše življenje nove, drugačne izkušnje. Če znamo spustiti, ne bomo trpeli. Trpljenje nastane, ko se oklepamo starih stvari, odnosov. Osnova Tantre je zavedanje minljivosti ter živeti tukaj in zdaj vsak trenutek v vsej svoji polnosti. Vsi se rodimo in vsi odidemo, ko pride naš čas. Kako pa bomo živeli med rojstvom in smrtjo, pa je na neki ravni vedno naša odločitev.

 

Tantra je pot, ki zahteva ogromno odrekanja na račun znanja. Zato je resnično zelo malo sledilcev poti Svobode. To ne pomeni, da nehamo živeti življenje, kot smo ga bili vajeni, temveč da se zavedamo, da je Tantra pot, ki zahteva ogromno našega časa, zato je treba prilagoditi svoj način življenja, da smo uravnoteženi na vseh področjih.

 

Pot Svobode uči tudi o pravilni energijski odvezavi od ljudi. Z nekaterimi dušami smo bolj povezani, z drugimi manj. Vendar je potrebno, kadar so te vezi pretesne, narediti energijske odvezave, kar pomeni, da določenim osebam vrnemo njihovo energijo in poberemo svojo nazaj. To je proces, ki ne gre kar čez noč. Če se vezi nasilno pretrgajo, lahko povzročijo škodo osebi, od katere se želimo odvezati. Če je povezava med dvema zelo močna, lahko pride tudi do smrti, saj duša utrpi velik energijski šok. Zato je treba delati energijske odvezave spoštljivo in z veliko mero potrpežljivosti, da ne pride do škode, ki bi nastala z nasilno odvezavo. Najmočnejše vezi nastanejo med partnerji, med starši in otroci, lahko tudi med brati in sestrami. Zato je potrebno biti resnično zelo previden, saj so to duše, ki so nam najbližje. Še enkrat: odvezav nikoli ne delamo nasilno, saj na koncu koncev škodimo najbolj sebi. O tem uči tudi Tantra in sicer o pomenu karme. Karma pomeni, da to, kar delamo drugim, bomo slej ko prej morali doživeti sami, saj samo na ta način lahko razumemo posledice svojih dejanj. Zato je zelo pomembno, da se zavedamo svojih miselnih procesov, ki pripeljejo do dejanj. In pustimo času čas. Samo čas je ta, ki velikokrat pozdravi naše najglobje rane.

 

Za izvedbo karme skrbijo Mojstri karme. Pri tem procesu nimamo veliko vpliva, saj gre za plačilo dobrih oziroma slabih del, ki smo jih storili v preteklosti. Dela, ki smo jih storili, se v bistvu ne delijo na dobra ali slaba, temveč gre tukaj bolj za izkušnje, ki jih posamezna duša potrebuje na svoji poti. Karma ni nekaj slabega, to ne pomeni, da smo kaznovani, pomeni samo, da se morajo zgoditi določene stvari v skladu z vsakim posameznikom. Lahko bi tudi rekli, tako kot si boš postlal, tako boš spal. Zato je čiščenje karme izredno pomembno, saj je to pogoj, da pridemo do razsvetljenja.

 

Aleksandra Jamnik

Komentiraj

Kontaktiraj nas!

Magičnost gibanja

    MAIA MEDIA © 2020. All Rights Reserved.